Od klopa do valata: lestvica poguma

Klop: igra, ki je nihče noče

Kadar vsi rečejo »naprej«, se igra klop, misère, pri kateri se štihom izogibaš, kot se le da. Igrajo vsi štirje, vsak zase, prvih šest štihov pa dobi po eno karto iz talona za povrh. Kdor zbere največ točk, plača; kdor ne pobere ničesar, slavi. Prva igra vsake seje je pri nas obvezni klop, da se kri ogreje.

Trojka, dvojka, enka: z zaveznikom

Osnovne igre s partnerjem: pokličeš kralja, in kdor ga ima, ti (naskrivaj) pomaga. Iz talona vzameš tri, dve ali eno karto; manj ko vzameš, več je igra vredna. Do razkritja kralja nihče ne ve, kdo igra s kom: pol drame slovenskega taroka se skriva prav v tem.

Solo: sam proti vsem

Solo tri, solo dva in solo ena so iste stopnje brez zaveznika: talon še pomaga, kralja pa ne kličeš. Trojica proti tebi vidi vse tvoje napovedi in nič tvojih kart. Tu se pozna, kdo šteje taroke.

Berač: umetnost praznih rok

Pri beraču obljubiš, da ne boš pobral niti enega štiha. Talona ne vidiš, pomoči ni. Odprti berač je ista vratolomija z odprtimi kartami, nasprotniki vidijo vse in te vseeno ne smejo ujeti. Kdor ga izpelje, si zasluži tišino, ki ji sledi aplavz.

Valat: vse ali nič

Na vrhu lestvice je valat: obljuba, da pobereš vse štihe. Napovedan je vreden 500 točk, tihi (če ti uspe brez napovedi) 250. Na poti do njega je še barvni valat, vsi štihi v igri, kjer taroki ne štejejo za adute. To so igre, o katerih se pri mizi govori še tedne.

Kontra: podvoji ali molči

Če misliš, da napovedovalcu ne bo uspelo, rečeš kontra, in vrednost igre se podvoji. Sledi lahko rekontra. Kontrira se tudi posameznim napovedim: trulo, kralje, pagata ultimo. In ker po klopu in velikih igrah vsak dobi radelc, ki vrednost igre še enkrat podvoji, zna skromen večer hitro postati zgodovinski.

Najlažje se lestvice naučiš tako, da jo prehodiš: Tarok 124 zna vse naštete igre, boti pa ti ne bodo nikoli zamerili napačne licitacije. No, pokazali je tudi ne bodo.